FK Velež Mostar - Prebujanje velikana v razdeljenem mestu

Objavljeno u slovenačkim novinama Večer, Petek, 18. julij 2014, Milan Lazarević

Nogometni klub Velež je v vojni vihri ostal brez vsega, zdaj mu želijo vrniti stari sijaj

Na naslovu Ulica maršala Tita 87 je njihov trenutni dom. Prostori so utesnjeni, obnovljeni improvizirano, znotraj le dve pisarni, za tajnico kluba in direktorja, na stenah pa fotografije iz srečnih časov. Nogometni klub Velež, nekoč ponos Mostarja, je pred dvema desetletjema skoraj izginil z nogometnega zemljevida. Toda velikan počasi vstaja iz pepela in se vrača v vrh bosansko-hercegovskega nogometa.

"Smo v dosti boljšem stanju kot pred štirimi let. Pred 20 leti smo ostali brez stadiona, pisarn, trofej fotografij in dokumentacij. Ljudje, ki imajo radi velez, niso dovolili, da bi klub ugasnil. To je blagovna znamka, ki ima ogromno privrzencev doma in svetu” nam je stanje uvodama opisal director kluba Sedin Tanović.

Zgodba nogometnoga kluba ki nosi ime po hribu nad Mostarjem, je tragična. Ustanovkljen je leta 1922 kot delavski klub in je bil tekmec starejšemu Zrinjsko,u. V drugi svetovni vojni je bilo njegovo delovanje prepovedano, števili nogometaši in funkcionerji so šli v partizane. Po vojni so komunistične oblasti prepovedale delovanje Zrinjskog in Velež je postal reprezentativni predstavnik mesta na reki Neretvi. V jugoslovenskom nogometu je pustil pečat, dvakrat je osvojil pokal, večkrat bil blizu naslovu prvaka. Igralci Veleža so bili spoštovani zelo iskani.

Prišla je še ena vojna, v vojni vihori so mestne oblasti razdeljenoga Mostarja klub izgnale s stadiona pod Bijelim Brijegom, Velež je postal bretzdomec. Po koncu vojne se je započela obnova njegova delovanja. V predmestju Vrapčići so sagradili stadion, ki zdaj sprejme 5000 gledalcev. Toda v načrtnih imajo izgradnjo novega na prostorih stare vojarne. Ta bi sprejal 15 tisoč gledalcev in bil v mestu. Malo nerodno je, ker je zdajšnji object zunaj mesta, kar provzroča težave pri organizaciji treningov za mlajše kategorije. “Bili smo na kolenih, saj smo po 45 leti ostali brez svega. Politikla se je vzmešala v sport, vojna je pustila posledice” pravi Tanović.

Bosna i Hercegovina je majhna država, v Mostarju z 80 tisoč prebivalci sta dva prvoligaša in težko je dobiti sponzorje. Klub ima proračun pol milionjev evrov, ker je manj od mestnega tekmeca Zrinjskoga. Pomoč mestne in kantonalne oblagi je majhna, gospodarstvo pa ni dovolj močno za velike finačne vložke. Naš sagovornik pravi, da denar dobijo predsvem zaradi prepoznavnosti saj je bil Velež po drugi svetovni vojni izjemno uspešen in mnogi niso pozabili na generacije velikih nogometašev. Še vedno pomnijo znameniti trio BMV (Bajvević, Marić, Vladić) pa Blaža Sliškovića, Vahida Halilhodžića, Semirja Tuceja, Seada Kajtaza ali Sergeja Barbareza.

Pokal maršala Tita osvojen leta 1986. je izginil v vojni vihri. Niso ga še našli

Privrženost klubu je velika. Zdomci so jim kupili avtobus, bivši nogometaši so v prejšnjih letih pomagali z različitimi donacijami, kupovali so jim športno opremo, ali plaćali pripreve. Prvo moštvo je trenutno na pripravih v Avstriji. “Pred svetovnim prvenstvom nas je obiskal Vahid halilhodžić večkrat, ko je v Mostarju, se na kavici oglasi Enver Marić, Duško Bajević bo prišel prihodnji teden. Lepo je ko nam bivši asi pomagajo, toda v prihodnje si želimo biti poslovno neodvisni”

V protekli sezoni so v prvenstvu BiH osvojili peto mesto, kar je najvišja uvstitev odkar so člani enotnne lige BiH.

Cilj uvstitev v evropsko pokalno tekmovanje kar ne lahko. Zrinjski, Sarajevo, Železničar, Borac in Široki Brijeg, ki imajo večji budžet, prav tako želijo igrati v Evropi. S sredstvi od evropskih tekmovanja in prodajo igralcev bi se finančni položaj bistveno izboljšal. V načrtu sta novi stadion in selitev v ustreznejše prostore. Ob pomoči Uefe bodo zgradili igrališče z umetno travo. “V Mostarju se vedno igral dober nogomet in rojevali vrhunski igralci. Z boljšo infrastrukturo bodo otroci imeli pogoje za razvoj. Velež je del mesto del starega mostu in tradicije. Smo rojeni Mostarčani in želimo klubu vrniti stari sjaj” razlaga Tanović.

Razen rezultatskoga vspona je želja, da bi nekoč dobili vse trofeje ki so ji osvojili do leta 1991. Se vedno iščejo pokal maršala Tita, ki so ga osvojili leta 1986. Ta je izginuli v vojni vihori.

(spagos)